Aha.

To je torej moj novi blog. Zdravo, univerzum!

 
01
lisica
lisica
7. maj 2008 10:27

Živijo! Dobrodošel in srečno!

02
lea
7. maj 2008 14:18

Hvala za PRVI komentar v moji blogovski karieri! Mimogrede, sem pa ženskega spola.

03
boakonstruktor
7. maj 2008 14:28

Malo se še lovim, pa sem odgovor na tvoj pozdrav pomotoma poslala sama sebi. Nič ne de, saj sem sama sebi končno tudi dobrodošla in si želim srečo.
In seveda tebi tudi!
Lea boa

04
julijan
13. junij 2008 01:15

zdravo univerzum!

zanimiv vzdevek si si nadela, boakonstruktor!
boa constrictor, nestrupeni udav znan po močnem stisku okoli vratu žrtve in po goltanju plena v celoti. ta kača (brez bobniča) bolj slabo sliši, zato pa preko drugih čutil toliko bolje zaznava vibracije podlage. ustrezata ji toplota in visoka vlažnost (tropska klima).
si ljubiteljica plazilcev ali si si to ime nadela zaradi katere od njenih lastnosti, s katerimi se identificiraš? :)

05
boakonstruktor
13. junij 2008 13:05

Brrrr, plazilcev ne ljubim preveč, razen tistih miniaturnih, kot so martinčki in močeradi. Imajo pa kače nekaj mističnega, posebno tiste velike, ki se gibljejo počasi. Nekako modro mi delujejo! Boa deluje prav veličastno (posebno če ji ne prideš preblizu!), konstruktor pa mi je zvenelo bolj konstruktivno kot konstriktor, ki pomeni stiskanje. Čeprav je bilo naše stiskanje pri plesnih vajah seveda srčkano…

06
julijan
19. junij 2008 19:35

strinjam se s tvojim konstruktivnim pogledom na kače, ki nedvomno vedo, da se tudi počasi in modro daleč pride.

danes sem na domači škarpi opazoval pisanega močerada, ki se je nastavil sončnim žarkom in premišljeval o tem kakšen vpliv imata toplota in svetloba na naravo. jaz kar oživim v takih jasnih in sončnih dneh.

07
boakonstruktor
20. junij 2008 12:27

Si prepričan, da je bil močerad? Ti se namreč soncu izogibajo, potrebujejo čim bolj vlažno okolje (so črno-rumeno lisasti). Da ni bil kakšen bolj pisan martinček?

08
julijan
20. junij 2008 18:45

hmm, nisem čisto prepričan. ja, zna biti, da ni bil ne močerad ne martinček. če dobro pomislim, je po svojem zelenem hrbtišču, rumenkastem trebuhu in modrikastem podbradku še najbolj spominjal na kuščarja. oziroma kuščarico - samičko, če sem še bolj natančen. (nedaleč vstran sem namreč pod vejo bližnje smreke opazil tudi micenega mladička enake barve.)

močeradi pa sploh ne spadajo med plazilce ampak med dvoživke, če že picajzlava. :)

09
julijan
20. junij 2008 22:48

sem malo pogooglal in jo prepoznal na sliki: lacerta viridis, oziroma zeleni kuščar - po naše.
no, ta živalca pa ljubi sončne žarke. sem šel tudi danes parkrat pogledat h škarpi, a je žal bilo bolj oblačno nebo, tako, da kuščarica ni prišla na svoj račun. :( sonca od nikoder!
upam, da se bo v prihajajočih dneh vendarle otoplilo in stabiliziralo. konec junija smo že, vreme pa še kar muhasto aprilsko. damn!

10
julijan
21. junij 2008 13:04

knock knock! je kdo doma?
pa si prepričana, da se nisi nekam preveč identificirala s tisto značilno kačjo lastnostjo -počasnostjo? :)

zvita v klobčič, se greješ na soncu? blagor tebi. jaz sem danes kuhan in pečen doma - (delovne obveznosti). zame nič sonca. :(
no, morebiti pa kasneje ujamem kakšen topel žarek. zdaj pa hitro nazaj k delu, da me čas ne povozi.

11
boakonstruktor
21. junij 2008 15:15

Delam. DELAM! Deeelaaaam, delam kot zamorc!

Ko bi le imel prav, da uživam zvita na soncu! Tudi mene namreč kliče delo, ki gre seveda glede na temperature bolj počasi do rok.

12
julijan
21. junij 2008 16:03

jaz sem pa že skoraj čisto fertig. ne morem več. vroče mi je pa tako, da se zdaj samo še na sladoled povabim. grem na kratek špancir. mogoče še kakšno zamorko srečam. :)
ne delaj preveč! škodi lepoti, pravijo.

13
boakonstruktor
23. junij 2008 16:27

Moja lepota je že v tisti fazi, ko se tolažimo, da je najpomembnejša notranja lepota…tej pa vročina več kaj prida ne škodi. Posebno, ker delam pretežno pred računalnikom, kjer pa mi termometer tudi tale hip kaže 26!

14
julijan
25. junij 2008 20:20

a nismo ljudje hecni. pozimi se pritožujemo nad mrazom, poleti nad vročino. zdi se, kot, da nam nikoli ni prav. zato bom zdajle rekel: naj kar bo vroče, še prekmalu nas bo spet zeblo.

upam, boa, da si si vsaj na današnji praznični dan privoščila malo uživancije ob lenarjenju. jaz sem preživel čudovit dan. dobra glasba, knjiga z dobro zgodbo in narava so tri stvari, ki vedno poskrbijo za notranjo lepoto.

lepo preživi preostanek dneva.

15
boakonstruktor
26. junij 2008 14:16

Praznični dan sem preživela praznično, pa ne zaradi ljube domovine (ki jo pri 17 letih še dobro meče puberteta), ampak v proslavljanju pomembnega jubileja dveh super-seniorjev. Super, ker sta še generacijo starejša, super, ker sta tako dolgo skupaj (takih več ne delajo!) in super zato, ker sta tudi res vredna te ocene. Bilo je lepo, lepo, lepo!

Komentiraj